Je bil Dončić uspešen? Murić razkriva

Edo Murić in Luka Dončić na tekmi osmine finala. Foto: Guliver images

Dolgoletni slovenski reprezentant Edo Murić je v intervjuju za Sportklub spregovoril prvič po nesrečnem četrtfinalnem porazu na EuroBasketu v Rigi. Začel je z opravičilom, nadaljeval s priprtjem reprezentančnih vrat in razkril tudi svoje načrte v ljubljanski Iliriji.

“Morda pa ga vendarle prepričam, da vztraja,” je le nekaj minut po porazu proti Nemčiji, s katerim se je končala slovenska pot na EuroBasketu 2025, dejal Luka Dončić. V njegovih mislih je bil Edo Murić, za katerega se je zdelo, da je sklenil reprezentančno kariero. Pregovorno borbeni krilni center se je tedaj molče odpravil v garderobo. Zdaj je 33-letni Ljubljančan z mislimi že povsem po novi klubski sezoni, ki jo bo pričakal v dresu Ilirije. To bo, kot vse kaže, njegova zadnja postaja na dolgi športni poti. Ta pa bi vendarle lahko dobila tudi reprezentančni podaljšek.

Intervju: Edo Murić

Veljate za pravega profesionalca, vzorčni primer tudi v odnosu do novinarjev. V spominu imamo le eno tekmo, po kateri niste želeli govoriti s sedmo silo. In sicer prav po nedavni in za vas zadnji četrtfinalni tekmi z Nemčijo.

Igral sem marsikje. Bil sem evropski prvak, nastopal na olimpijskih igrah, igral velike tekme tudi na klubski ravni. A to je bila zame čustveno najbolj zahtevna tekma. Tudi bolečina po porazu je bila morda kar največja doslej. Če bi se ustavil pred mikrofoni, bi se zlomil. Iskreno, nerad gledam posnetke športnikov, ki jočejo pred mikrofoni. Čustva najraje razčistim sam pri sebi. Ne želim biti žrtev. Ne želim se smiliti sogovorniku. Zato se po tisti tekmi nisem odzival na telefonske klice. Edina izjema sta bila žena in brat. To sem moral predelati. Zakaj? Veste, v kakšnem položaju smo bili na začetku priprav. In veste, kakšna ekipa smo postali. Da nam je manjkalo tako malo, boli. Res boli. Zato se vam opravičujem, da sem zavrnil prošnjo za pogovor. Nisem zmogel, preprosto ne.

Po tednu in pol je glava že bolj hladna. Bi četrtfinale označili za uspeh?

Na vse skupaj sem pozabil. A ko mi omenite to prvenstvo, me znova zaboli. Boli me spoznanje, da nam kriterij ni dovoljeval enakega pristopa, kot so ga imeli Nemci. Ko smo se znašli v težavah z osebnimi napakami, smo bili bolj pazljivi. Igra se je spremenila. Tekmec je to znal izkoristiti. Priznam, v določenem trenutku sem pomislil na to, da smo na poti k zmagi. A tekma se je na koncu prelomila. Predvsem po tistem prejetem košu s sredine igrišča. Nemčija se je takrat dvignila, mi pa nismo imeli pravega odgovora.

Edo Murić – prvič v dresu Ilirije. Foto: Aleš Fevžer

Je bila to vaša zadnja tekma za slovensko reprezentanco?

Sprva sem bil prepričan, da je bila. Zdaj pa … Vodstvo zveze in soigralci mi ne dovolijo reprezentančnega pokoja. Gre za lepo zgodbo, ki se je iz leta v leto nadgrajevala. Ne vem, kako bo v prihodnje. Ne verjamem, da me boste novembra videli v prvem delu kvalifikacij za svetovno prvenstvo. Naj priložnost dobijo mladi. Če pa bo Slovenija v prihodnje potrebovala mojo pomoč, bom z veseljem priskočil in znova zaigral. Reprezentanco bi rad videl na velikih tekmovanjih.

Tudi Luka Dončić je javno napovedal, da vas bo prepričal. Boste tudi zaradi njega snedli besedo?

Z Luko se veliko druživa. Obema bo težko, ko se bom umaknil. Uživava, na terenu in zunaj njega. Menim, da bi Luka najraje videl, da bi v reprezentanci ostal do 45. leta, torej do njegovega slovesa. A on je mlajši. Njegovo telo je drugačno. To sem videl tudi zdaj, saj sem bil povsem izpraznjen. Ob misli, da me čaka celotna sezona, mi ni bilo lahko. Predvsem emotivno sem bil prazen. Potreboval sem rekordno število dni, da sem prišel k sebi. Najlepše trenutke v karieri sem preživel prav s temi fanti. Braniti barve države, v kateri živiš in ti je dala vse, ter igrati s prijatelji, kjer denar ni pomemben, je nekaj posebnega. Vsega lepega pa bo enkrat konec. Tudi mene doma čaka družina.

Ilirija Ljubljana. Zadnje poglavje v karieri?

Zadnje. Nikoli pa ne reci nikoli. Podpisal sem dolgoročno pogodbo. Rad bi pomagal klubu do še višje ravni. Ljubljana in Slovenija to potrebujeta. Verjamem, da gre za okolje, v katerem se bodo mladi razvijali. Cilji so jasni. Želimo obstati v ligi ABA, se prebiti med najboljše v državi ter morda postati najboljši in najbolj učinkovit slovenski klub na ravni dela z mladimi.

Je v načrtu tudi selitev v trenerske ali funkcionarske vode?

V klubu opravljajo dobro delo. Gre za klub, ki se je v nekaj letih iz četrte slovenske lige prebil v ligo ABA. Moja vloga? Če me bodo potrebovali, bom po karieri na voljo tudi v kakšni drugi vlogi. Zdaj pa sem še na parketu. Vsaj tri sezone.

Ste imeli veliko ponudb?

Da. Tudi iz Italije in Španije. A zavestno sem se odločil za Ilirijo. Prekinil sem tudi sodelovanje z zastopnikom. Po EuroBasketu nisem želel poslušati zgodb o tem, kdo me želi v svojih vrstah. Sem tudi družinski človek. Vem, kaj pomeni igranje v tujini. Koncept Ilirije me je pritegnil. Poistovetil sem se s tem projektom.

Ste eden redkih v klubu z izkušnjami iz lige ABA. Kaj čaka soigralce?

Velik preskok. Gre za čvrsto ligo z izkušenimi soigralci in visoko stopnjo taktike. Težko bo. Me pa veseli, da fantje trdo delajo. Brez strahu.